Ogljikovi hidrati, maščobe in tudi beljakovine so lahko vir goriva, ki ga mišice potrebujejo za svoje delovanje. Katero gorivo bo telo za svoje delovanje uporabilo je odvisno predvsem od intenzivnosti, časa trajanja športne aktivnosti, posameznikove fizične pripravljenosti in prehranskega vnosa.

Pri vzdržljivostnih športih pomemben del predstavlja glikogen. Glikogen je polisaharid, ki predstavlja energetske zaloge organizma. Ko zaužijemo obrok bogat z ogljikovimi hidrati, se le ti razgradijo do enostavnih sladkorjev – glukoze. Koncentracija glukoze se v krvi poviša, kar povzroči dvig hormona inzulina. Glukoza pride po krvi v jetra, kjer poteka sinteza glikogena, dokler ne zmanjka glukoze oziroma inzulina. Ko organizem potrebuje energijo in če je proste glukoze v krvi premalo, se glikogen razgradi nazaj v glukozo, ki  jo lahko celice uporabijo kot vir energije.

V telesu se glikogen shranjuje predvsem v mišicah in jetrih. Zaloge glikogena pa so žal omejene, zadoščajo za največ 1,5 do 2 uri intenzivne vadbe. Vadba postaja vse težja in pojavi se izčrpanost, ko so glikogenske rezerve porabljene. Tudi če je v naših mišicah glikogena dovolj, imajo prazne glikogenske zaloge v jetrih lahko za posledico hipoglikemijo, slabost in mišično oslabelost. Ker je poraba energije je pri vzdržljivostnih športnikih zelo visoka, moramo poskrbeti, da so naše glikogenske zaloge optimalno napolnjene.

Intenzivnost aktivnosti v največji meri določa katere vrste goriva bo telo uporabilo za mišično delo. Poraba glikogena je najvišja pri visoko intenzivni vadbi (npr. dvigovanje uteži, nogomet, košarka, šprinti), tu je glikogen glavni vir energije. Pri srednje intenzivni vadbi (npr. zmeren tek, pohodništvo, kolesarjenje) telo energijo za delo pridobiva enakomerno iz metabolizma ogljikovih hidratov (glikogena) in oksidacije maščob. Pri zelo nizki intenzivni vadbi (npr. hoja) pa se energija zagotavlja po aerobni poti skoraj izključno iz maščob.

Vedno začnimo vadbo s polnimi glikogenskimi zalogami, po končanem treningu pa poskrbimo za njihovo optimalno napolnitev.

Eva Prebil
eva.prebil@gmail.com