Kaj v resnici pomeni beseda »dieta« in kako prepoznaš dobrega dietetika?
Kaj je dieta?
Dieta je skupek hrane, ki jo ljudje in živali zaužijemo. Dieta je dobesedno način prehranjevanja. Beseda se napačno uporablja, ko rečemo; ” da moramo na dieto.”. Slednjo namreč že imamo z izrazom pa mislimo predvsem na spremembo le-te. Ta navada je prešla iz zdravstva, kjer se beseda dieta prvič začne pogosteje uporabljati. Sicer so različni načini prehranjevanja in omejevanja določenih živil stari kot človeštvo samo. Če vzamemo pogled biologov je dieta celo starejša kakor ljudje. Vemo namreč, da imajo različne živalske skupine specifične načine prehrane. Tako poznamo herbivorne (rastlinojedne), carnivorne (mesojede) in omnivorne (vsejedne) živali, med katere sodimo tudi mi. Torej imamo vsi diete, ki pa so zelo različne. Večja razlika nastopi že kontinentalno, čeprav se danes ob globalni trgovini in dostopnosti hrane iz celega sveta to izgublja. Sicer je razumljivo, da je azijska dieta bolj bogata z rižem, evropska z mlečnimi izdelki ipd. Diete so tako pogojene okoljsko in genetsko. Zadnje lahko razumemo na kontrastnem primeru; ptice-ljudje. Kar je za nas zelo strupeno, ptice zauživajo redno in je zanje celo koristno. Človeku prijazna čokolada (teobromin) je za naše pse zelo nevarna ipd. Ljudje določenih živil ne jemo tudi na podlagi kulturno-religioznih prepričanj in dogem. Tako za razliko od same biološke vrednosti, hrano klasificiramo tudi filozofsko-moralno, bodisi etično. Kaj jemo in kaj ne jemo določa našo dieto, količina določenega živila v naših dietah pa še zdaleč ni nepomembna, saj lahko negativno vpliva na naše zdravje. V primeru alergij je zadeva zelo nazorna. Diete, ki si jih uživamo, so tako konglomerat večjih dejavnikov, četudi jih imamo za samoumevne.
Zakaj se odločimo spremeniti dieto?
Ozaveščanje ljudi o vplivu hrane na izgled, počutje in zdravje (v tem vrstnem redu) močno zakoreninjeno v vseh kulturah sveta. V preteklih letih pa je vse skupaj postalo obarvano z ekonomskega, kot tudi znanstveno-zdravstvenega stališča. Odgovor je torej na dlani. Za način prehranjevanja se odločamo na podlagi kraja kjer živimo, vzgoje in naših odločitev, ki so različne. Za različne diete se kasneje odločamo enako kot o vseh stvareh, na informacijah, ki jih prejemamo. Tako lahko našo dieto spremenimo zavoljo naših moralnih, znanstvenih, razumskih, religioznih in etičnih prepričanj. Tako vedno, tudi če to ni bil naš prvotni namen dosežemo spremembe in posledice, ki jih spremembe v dieti prinesejo. Največkrat se tega zavedamo oz. se ravno zaradi teh sprememb odločamo za nove/spremenjene diete.
Kako vemo, da bomo z novo dieto dosegli spremembe / rezultate?
Tu pa je odgovor že izredno obširen in odvisen od zadane spremembe/cilja. Če se želimo odpovedati živalskih virom živil z namenom, da ne izkoriščamo živali, smo z ukinitvijo teh virov ta cilj in spremembo dosegli in obenem ustvarili nov cilj, da najdemo primerne substitute tem virom. Če nam uspe z novo dieto izgubiti kilograme in je bil to naš cilj smo spremembo/rezultate dosegli. Ljudje smo radi gotovi v nekaj. Še posebej kadar nastopajo določena odrekanja/napori. Takrat smo smotrni in želimo zagotovljene rezultate, šele takrat pričnemo s spremembo. Preračunljivi smo do te mere, da poizkus-uspeh/neuspeh analiziramo že preden se sprememb v procesu(dieti) lotimo. Zopet na podlagi informacij iz okolja kakopak. Ker je teh ogromno in zahtevajo določeno znanje za razumevanje, se danes pojavlja srenja prehranskih svetovalcev, dietetikov in nutricionistov.
Kakšna je vloga prehranskih svetovalcev?
K dietetikom se ljudje obrnejo, ko bi radi zagotovljene rezultate, tudi če sami še niso nič razmišljali o spremembi svoje diete. Največkrat nam potrebne spremembe popolnoma prepustijo. Za nas dietetike so to najboljši klienti. Pa vendar se naša storitev močno razlikuje od drugih. Ko želimo novo streho ali frizuro stvar največkrat prepustimo ljudem, ki to znajo. Kvaliteta njihove izdelave je odvisna od njih. Pri dietetiku lahko prepustimo celotni jedilnih, sleherno spremembo v dieti njej/njemu in do “izdelave” (spremembe) ne bo prišlo ali pa so rezultati več, kot je bilo sploh lahko pričakovati. Naše delo je predvsem izobraževalne narave in rezultati naših klientov so odvisno predvsem od njih. V tem pogledu je naše delo popolnoma drugačno. Ko želite novo streho vas krovec, ki ste ga najeli, ne seznani s potrebnimi spremembami in vas potem pusti z načrtom izdelave in potrebnimi materiali ter orodji da streho izdelate sami. Prav tako vaš vas frizer ne seznani z metodami, kako do želene frizure in vas nato opazuje, kako se ostrižete sami. Naše storitve pa so ravno takšne. So izobraževalne narave in delo je na strani klienta. Dietetik je lahko vrhunski v vseh pogledih in so rezultati klienta nični, ker ne upošteva danih navodil. Stvar je popolnoma razumljiva.
Kako prepoznati dobrega prehranskega svetovalca?
Popravila strehe ali nove pričeske rajši nebi prepustili nekomu, ki tega še nikoli ni počel. Potemtakem je vseeno, če se stvari resnično lotimo sami. Ali pač ne? Naj si bo delo še tako praktično zasnovano, je vedno prisotno teoretično znanje. Konec koncev je popravilo strehe in izdelava frizure najprej miselni proces, ki se poraja iz znanja in veča z izkustvom.
Dober prehranski svetovalec je tako tisti, ki dobro pozna fiziologijo človeške presnove. Pozna razlike med dietami, ki so nujne in ne-nujne. Nujne so tiste, ki omogočajo klientu normalno zdravstveno stanje, oz. v določenih primerih čim bolj optimalno. Dober dietetik je poleg teoretičnega znanja tudi izkustveno bogat. Dobesedno, mora sam izkusiti različne alteracije v dietah. Kot pravi stari kitajski pregovor; “Boj se človeka ene knjige”, bi lahko veljajo tudi za dietetike. Ni načina prehranjevanja, ki je ultimativno najboljši v kakršnemkoli pogledu. Kar pa še zdaleč ne narekuje splošno propagando zmernosti. Dober dietetik se resnično zaveda in klienta izobrazi, da bodo rezultati diete pogojeni ravno od nivoja spremembe, ki jo je le-ta pripravljen sprejeti. Z zmernim delom lahko dosežemo zmerne rezultate, kar je vsem razumljiv koncept. Ko pride do sprememb v prehrani pa se še vedno prepogosto srečujemo z zmernostjo in zmernimi rezultati. Trenerji, ki v nas vzbudijo željo po fizičnem naporu, so izredno zaželjeni in veljajo za dobre. Pri spremeni prehranskih navad, pa se še vedno prevečkrat pričakuje čudežne rezultate brez odrekanja. Dobri treningi niso v zoni komforta. Dieta, pa mora biti oz. ne sme biti preveč restriktivna in vseeno doseči željene rezultate. Tako je delo dietetika zahtevno in kadar se rezultati ustvarjajo, govorimo o dobrem dietetiku in aktivnem in sprememb željnem klientu. Ob poplavi informacij in različnih tipov diet, je laično znanje nezadostno in storitve dietetikov prihranijo poizkus-uspeh/neuspeh stanja in frustracije, ki jih to prinaša. Seveda predvsem to zavisi od pripravljenosti na delo(upoštevanje diete).
Marko Beguš